Novice: Vlaki za koncentracijska taborišča - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 5. april ― Tolminski muzej in Kulturni dom Gorica vas prijazno vabita na predstavitev knjige Luciana Patata VLAKI ZA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA - DEPORTACIJE IZ GORIŠKEGA ZAPORA (1943–1945) Delo temelji na arhivskih virih in govori o deportacijah številnih prebivalcev, predvsem Slovencev iz takratne goriške pokrajine, v nemška taborišča. Med njimi so bile tudi ženske in mladoletniki, ki niso bili vključeni v ...

Novice: Med zemljo in muzejsko vitrino - Arheološke najdbe na primeru železnodobnega ...

Tolminski muzej, 15. marec ― Z arheološkimi raziskavami so bili v letih 2014 in 2022 pri vasi Čadrg izkopani žgani grobovi, ki nakazujejo na velik potencial tega prostora v sklopu posoških železnodobnih najdišč. Predavatelja Miha Mlinar, arheolog Tolminskega muzeja, in konservator-restavrator Andrej Ferletic iz Goriškega muzeja bosta na primeru arheološkega najdišča Čadrg - Laze predstavila dolgotrajne postopke, ki so potrebni, da izkopane najdbe ...
SILVA LAPIDEA: ČEZMEJNO SODOBNO KIPARSTVO

SILVA LAPIDEA: ČEZMEJNO SODOBNO KIPARSTVO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. marec ― Razstavljajo / Espongono: Vittorio Balcone, Edi Carrer, Stefano Comelli, Paolo Figar, Arianna Gasperina, Boštjan Kavčič, Vasja Kavčič, Damjan Komel, Anja Kranjc, Roberto Kusterle, Roberto Merotto, Claudio Mrakic, Roberto Nanut, Negovan Nemec, Vladimir Makuc, Giovanni Pacor, Nedeljko Pečanac, Zmago Posega, Gorazd Prinčič, Angelo Simonetti, Nika Šimac, Robin Soave, Franco Spano’, Lara Steffe, Enzo Valentinuz, Ana Žerjal. Silva Lapidea je oksimoron, ki evocira kamniti gozd, zasnovan s kiparskimi deli na Goriškem delujočih sodobnih ustvarjalcev. Ti se predstavljajo v Muzeju Santa Chiara, ki v sebi še vedno skriva sledi nekdanjega samostanskega kompleksa. Razstava je zamisel kuratorke Emanuele Uccello, ki je s sokuratorko Pavlo Jarc avtorica tega čezmejnega razstavnega projekta. Le-ta je nastal na pobudo Občine Gorica, ki z Mestno občino Nova Gorica polno sodeluje prek Kulturnega doma Nova Gorica in Mestne galerije Nova Gorica. Razstava je vključena v program približevanja Nove Gorice in Gorice k Evropski prestolnici kulture 2025 ter prinaša vpogled v stvaritve štiriindvajsetih italijanskih in slovenskih kipark in kiparjev, ki svoja kiparska hotenja udejanjajo v tradicionalnih naravnih materialih, bodisi v lesu bodisi v kamnu. Italijanski ustvarjalci so bili izbrani skupaj s kulturnim društvom za sodobne umetnosti Prologo iz Gorice, ki sodeluje pri projektu. Gre za prvo obširno pregledno razstavo, ki z različnih zornih kotov osvetljuje kiparsko produkcijo v tem čezmejnem prostoru. Poleg še živečih avtorjev, ki odpirajo različne vidike kiparske umetnosti in vzpostavljajo svojevrsten dialog skozi raznolike likovne izpovedi, sloge in tehnike – od bolj ekspresionistične neofiguralike do konceptualističnih zasnov in lirične abstrakcije –, se z vsem dolžnim spoštovanjem spominjamo tudi nekaterih prezgodaj umrlih italijanskih in slovenskih kiparjev z Goriškega, ki so pustili pomembno sled v zgodovini umetnosti in tistih, ki še niso bili dovolj ovrednoteni. Razstava vključuje še

SILVA LAPIDEA: ČEZMEJNO SODOBNO KIPARSTVO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. marec ― Sodelujoči umetniki: Vittorio Balcone, Edi Carrer, Stefano Comelli, Paolo Figar, Arianna Gasperina, Boštjan Kavčič, Vasja Kavčič, Damjan Komel, Anja Kranjc, Roberto Kusterle, Roberto Merotto, Claudio Mrakic, Roberto Nanut, Negovan Nemec, Vladimir Makuc, Giovanni Pacor, Nedeljko Pečanac, Zmago Posega, Gorazd Prinčič, Angelo Simonetti, Nika Šimac, Robin Soave, Franco Spano’, Lara Steffe, Enzo Valentinuz, Ana Žerjal Silva Lapidea je oksimoron, ki evocira kamniti gozd, zasnovan s kiparskimi deli na Goriškem delujočih sodobnih ustvarjalcev. Ti se predstavljajo v Muzeju Santa Chiara, ki v sebi še vedno skriva sledi nekdanjega samostanskega kompleksa. Razstava je zamisel kuratorke Emanuele Uccello, ki je s sokuratorko Pavlo Jarc avtorica tega čezmejnega razstavnega projekta. Le-ta je nastal na pobudo Občine Gorica, ki z Mestno občino Nova Gorica polno sodeluje prek Kulturnega doma Nova Gorica in Mestne galerije Nova Gorica. Razstava je vključena v program približevanja Nove Gorice in Gorice k Evropski prestolnici kulture 2025 ter prinaša vpogled v stvaritve štiriindvajsetih italijanskih in slovenskih kipark in kiparjev, ki svoja kiparska hotenja udejanjajo v tradicionalnih naravnih materialih, bodisi v lesu bodisi v kamnu. Italijanski ustvarjalci so bili izbrani skupaj s kulturnim društvom za sodobne umetnosti Prologo iz Gorice, ki sodeluje pri projektu. Gre za prvo obširno pregledno razstavo, ki z različnih zornih kotov osvetljuje kiparsko produkcijo v tem čezmejnem prostoru. Poleg še živečih avtorjev, ki odpirajo različne vidike kiparske umetnosti in vzpostavljajo svojevrsten dialog skozi raznolike likovne izpovedi, sloge in tehnike – od bolj ekspresionistične neofiguralike do konceptualističnih zasnov in lirične abstrakcije –, se z vsem dolžnim spoštovanjem spominjamo tudi nekaterih prezgodaj umrlih italijanskih in slovenskih kiparjev z Goriškega, ki so pustili pomembno sled v zgodovini umetnosti in tistih, ki še niso bili dovolj ovrednoteni. Razstava vključuje še umetn

Ministrica dr. Asta Vrečko na Primorskem podpisala pogodbe za muzejske projekte v vrednosti okoli 4,5 milijona evrov

Ministrstvo za kulturo, 11. november 2022 ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko se je danes mudila na regijskem obisku v Goriški in Obalno-kraški regiji. V okviru obiska je z županoma in županjo občin Ajdovščina, Komen in Divača podpisala pogodbe o sofinanciranju muzejskih projektov v vrednosti okoli 4,5 milijona evrov. Gre za projekte, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO).

»Curtains and Walls«

Gimnazija Nova Gorica, 7. oktober 2022 ― Eva Žnidarčič, Liza Zavrtanik, Žan Perat in Kemal Asanoski, dijaki Gimnazije Nova Gorica, so se na povabilo  Ljudske univerze Nova Gorica in s sodelovanjem Goriškega muzeja pridružili Erasmusovemu projektu Mobilnost mladih »Curtains and Walls. Obiskali so Berlin, kjer so mladi prek krajev spomina spoznavali ozadje razdeljene Nemčije po drugi svetovni vojni, zgodovino berlinskega zidu in [...]

Praznik Marijinega vnebovzetja

SEM, 15. avgust 2022 ― Danes je 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja (veliki šmaren, velika maša). Je eden večjih in najstarejših praznikov, ki ga obeležujejo katoliški in pravoslavni kristjani po svetu. Tudi po Sloveniji na ta dan potekajo praznične maše, procesije. Z vami delimo utrinek iz muzejske fototeke SEM; fotografijo Rožnce, procesije na 15. avgust v Medani leta 1953, je na terenu v Goriških Brdih posnel Milko Matičetov. Več utrinkov

Novice: Pobarvanka in tematska razstava o Javorci - Prireditev ob dnevu Evrope

Tolminski muzej, 6. maj 2022 ― Ob dnevu Evrope Občina Tolmin, Tolminski muzej in Društvo likovnih ustvarjalcev Tolmin vabijo na predstavitev pobarvanke in odprtje tematske razstave o Spominski cerkvi Sv. Duha v Javorci. Prireditev se bo odvijala v galeriji Kinogledališča Tolmin, kulturni program bo sooblikoval Goriški oktet Vrtnica. Pobarvanko je izdala Občina Tolmin, oblikovalo pa Društvo likovnih ustvarjalcev Tolmin, ki je v preteklih letih že sodelovalo pri dveh ...

Panjske končnice, neprecenljive zgodbe iz preteklosti

SEM, 4. maj 2022 ― .... ki ji bodo otroci spoznavali to soboto ob 11.00 na delavnici Panjske končnice: označi čebeli pot do panja, na kateri bodo svojo panjsko končnico tudi poslikali ... Poslikane panjske končnice so izvirna zvrst ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od in za pripadnike nižjih (kmečkih) družbenih plasti na Slovenskem. Poznamo jo na ozemlju od južne Koroške, severozahodne slovenske Štajerske, osrednje in severne Kranjske do dela Goriškege.   Pojavile so se v drugi polovici 18. stoletja, doživele svoj razcvet v obdobju med letoma 1820 in 1880 ter spričo spremenjenih ekonomsko-socialnih in duhovnih razmer zamrle v začetku 20. stoletja. Nastale so ob sezonskem prevažanju čebeljih panjev na pašo: po sličicah so razločevali panje in lastništvo. V nasprotju z motiviko na predmetih drugih zbirk ljudske likovne umetnosti, ki izhaja iz religioznega sveta, se na panjskih končnicah pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Zbirka SEM obsega 754 predmetov, ki so z etnološkega vidika pomembni kot mediji za razkrivanje odnosa do sveta tako njihovih ustvarjalcev kot tudi porabnikov. Za delavnico Panjske končnice: označi čebeli pot do panja je na voljo še nekaj prostih mest, obvezna prijava na katarina.nahtigal@etno-muzej.si (do petka, 6. maja, do 12.00). Delavnico bo vodila muzejska pedagoginja Katarina Nahtigal. Delavnica za otroke 5+,  vstopnina 5 eur. 20. maja praznujemo svetovni dan čebel!
SEM z razstavo VTISI 30 gostuje v Križu pri Trstu

SEM z razstavo VTISI 30 gostuje v Križu pri Trstu

SEM, 23. marec 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 23. marec 2022 Razstava Vtisi 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije, ki je bila v drugi polovici leta 2021 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) in sta jo ob 30. obletnici samostojne Slovenije pripravila SEM in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), bo na pobudo Ribiškega muzeja tržaškega primorja gostovala v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu. Razstava bo v zmanjšanem obsegu predstavila pričevanja s Tržaškega in Goriškega ter osebne spomine nekaterih rojakov po svetu na ta čas. Odprtje razstave bo v soboto, 2. aprila, ob 16.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu. Prelomni čas z razglasitvijo neodvisne države pred 30 leti se je Slovencem VTISnil v spomin. SEM in NUK sta v raziskavi VTISI 30 k sodelovanju povabila rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini, da podelijo razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Odzvalo se je 67 posameznikov različnih kulturnih, strokovnih in družbenih ozadij ter različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci iz slovenskega zamejstva, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratniki v matično domovino.   Razstava z globalnim pregledom predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu, in tistimi, ki so se vrnili v samostojno Slovenijo. Na razstavi je razstavljen tudi izbor gradiva iz zbirke NUK, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Prelomni čas je zabeležen v proznih delih, odmeva pa tudi v verzih in različnih dokumentih ter spominskem gradivu. Vabljeni, da podoživite čas slovenskega osamosvajanja skozi zgodbe, ki so po treh desetletjih še vedno žive in prisotne! Razstava VTISI 30 bo na ogled od 2. aprila do 8. maja 2022 v Kulturnem domu Alberta Si

Kulturno bogastvo Goriške regije, znatna državna pomoč kulturi

Ministrstvo za kulturo, 9. september 2021 ― Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je 8. septembra 2021 v sklopu vladnega regijskega obiska v Goriški regiji obiskal Galerijo Rika Debenjaka in Vilo Vipolže ter se srečal z župani in županjo občin Tolmin, Nova Gorica, Kanal ob Soči in Brda, direktorico in direktorjem Tolminskega muzeja in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ter predsednico prosvetnega društva Soča.

1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.
še novic